• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

podóčnik -a m (ọ̑) 

  1. 1. koničast zob pod očesom: otroku že rastejo podočniki / močno razviti podočniki pri divjem prašiču
    ♦     anat. vsak od dveh zob med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom
  2. 2. podočnjak: imela je podočnike, kakor da ne bi spala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek