podpróga -e ž (ọ̄) vet. jermen, navadno pri konjski opremi

  1. a) ki povezuje, spenja zaprežnice; pas: odpeti podprogo
  2. b) s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema; podprsnica: počila mu je podproga in je padel s konja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek