podréjati -am nedov. (ẹ́) 

  1. 1. delati, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: skušal ga je podrejati; noče se več samo podrejati; starše je spoštoval in se jim popolnoma podrejal / podrejal se je njegovim ukazom
  2. 2. navadno z dajalnikom delati, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: zasedene pokrajine so podrejali matični deželi / vse je podrejal svoji oblasti
  3. 3. navadno z dajalnikom delati, da je kaj v odnosu do česa drugega
    1. a) manj pomembno: osebne koristi je podrejal skupnim
    2. b) odvisno: podrejati vožnjo prometnim pravilom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek