1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba:še vedno stanuje v podrtiji / njegov hlev je prava podrtija // star. razvalina:na hribu stoji podrtija; grajska podrtija
2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek:žalostno je pogledati tega človeka, taka podrtija je / to so same človeške podrtije