pofúliti -im dov., tudi pofulíla (ú ūpog., ekspr. 

  1. 1. vzeti, ukrasti: pofulil mu je denarnico; zavojček mu je pred nosom pofulil
  2. 2. v zvezi z jo naskrivaj oditi, pobegniti: pofulila sta jo, preden se je možakar vrnil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek