• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

poganjáč -a m (á) 

  1. 1. nar. kdor pomaga čredniku: imeti, iskati poganjača; klici poganjačev
  2. 2. redko kdor goni, vodi živino; gonič: poganjači s čredami / poganjači mul



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek