pogíbel -i [elineu̯ž (ȋ) knjiž. uničenje, poguba: grozi mu pogibel; preprečil je njegovo pogibel / to pomeni pogibel omike



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek