poglavíten -tna -o prid., poglavítnejši (ī) ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: imeti kaj za poglaviten vzrok nesreče; soglašati v poglavitnih rečeh; poglavitna stvar je, da se je končal spopad / jedrska energija bo kmalu postala poglavitni energetski izvor največji // zastar. ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: poglavitno mesto Slovenije

poglavítno prisl., v povedni rabi: poglavitno je, da smo zdravi
 
knjiž. danes poglavitno napredujejo v zdravljenju srčnih bolezni najbolj, zlasti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek