• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

poglobíti -ím dov., poglóbil (ī í) 

  1. 1. narediti (bolj) globoko: poglobiti strugo / poglobiti zaliv
  2. 2. narediti kaj bolj izrazito, intenzivno: poglobiti prijateljske vezi; njuna navezanost se je z leti še poglobila
  3. 3. narediti kaj bolj popolno, dovršeno: poglobiti znanje o pisateljevem delu / nadaljeval je z njegovim delom in ga poglobil; poglobiti teorijo

poglobíti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: poglobil se je v branje; tako se je poglobil v delo, da ni slišal zvonca / poglobiti se v problem

poglobljèn -êna -o: poglobljen jarek; poglobljeno razpravljanje; prisl.: poglobljeno razmišljati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek