1. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar; zadeti:nameril je kamen v fanta in ga pogodil; pogoditi srno; krogla ga je pogodila naravnost v srce; pren., ekspr. s hudo besedo ga je pogodil
2. navadno s prislovnim določilom izraziti, prikazati kaj táko, kot je v resnici:fotograf ga ni dobro pogodil; poteze obraza je dobro pogodil // narediti, opraviti kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju:kostumograf je kostume imenitno pogodil; svojo vlogo je igralec odlično pogodil
3. knjiž. uganiti, predvideti:pogodil je njegove misli; pogodili so njihov skriti namen / pogoditi uganko rešiti
4. knjiž. ugotoviti, dognati, spoznati:dolgo časa niso pogodili njene bolezni; pogoditi napako, resnico; končno so pogodili, kdo je zakrivil nesrečo / pogoditi pravo pot najti // dojeti, razumeti:pogoditi bistvo problema; šele zdaj je pogodil smisel njegovih besed
5. star. izmisliti si, spomniti se:veliko smešnega je pogodil stari berač // narediti, ukreniti:najbolje bo pogodil, če jim gre s poti; prav, slabo pogoditi kaj ● zastar. vsem ni mogoče pogoditi ustreči, ugoditi; star. čudno, da ga še dozdaj niso pogodili razkrili, odkrili; pog., ekspr. ti jo zmeraj pogodiš pravilno poveš, narediš; ekspr. pogoditi dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; zastar. vročina bo pogodila sadje dozorila; ekspr. dobro je pogodil odgovor pravilno odgovoril; star. dolgo je iskal stanovanje, pa ga ni mogel pogoditi dobiti; ekspr. pogoditi žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. pogodil si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari
pogodíti se zastar.posrečiti se:vesel je bil, da se mu je stvar tako pogodila
pogodèn tudi pogojèn -êna -o:dobro pogoden značaj; pogoden je bil v rame
Dostopnost