• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pogŕčiti -im dov. (r̄ ȓ) narediti kaj grško: hoteli so jih čimprej pogrčiti

pogŕčen -a -o: pogrčeni kraji; naslednja generacija je bila že pogrčena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek