• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pogròm -ôma m (ȍ ó) knjiž. 

  1. 1. silovit napad, naskok: bežati pred pogromom; uničevati v pogromih; okupatorjev pogrom; ekspr. krvav pogrom; pogrom sovražnikovih čet // množično preganjanje, uničevanje: nacistični pogrom; ustaški pogromi proti Srbom; pren. vzdignili so pogrom proti tujim besedam
  2. 2. ekspr. lov, pogon: priredili so pogrom na medvede
  3. 3. redko hrušč, trušč: mačka je prestrašil nenaden pogrom v hiši



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek