• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pohudíčiti -im dov. (í ȋ) pog., v zvezi z ga narediti napako: bal se je, da ga ne bi kje pohudičil

pohudíčiti se ekspr. 

  1. 1. postati hudoben, zloben: po tistem dogodku se je ves pohudičil
  2. 2. izjaloviti se: česar se loti, vse se mu pohudiči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek