poizgubíti -ím tudi pozgubíti -ím dov., poizgúbil tudi pozgúbil (ī í) drugega za drugim izgubiti: veliko ključev je poizgubil; rokopisi so se poizgubili

poizgubíti se tudi pozgubíti se ekspr. počasi, skoraj neopazno drug za drugim oditi: otroci so se poizgubili po domovih; nekaj živine se je poizgubilo v gozd



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek