poizvédeti -vém tudi pozvédeti -vém dov. (ẹ́) 

  1. 1. z večkratnim vpraševanjem ugotoviti, odkriti: poizvedela bosta, kaj si slavljenec želi; poizvedeti moraš, kam je izginil
  2. 2. star. izvedeti: pazi, da on tega ne bo poizvedel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek