• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pokídati -am dov. (í ȋ) 

  1. 1. star. skidati: pokidati gnoj / pokidati hlev počistiti, očistiti ga
  2. 2. pog., ekspr., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga pokidal; to jo je pokidal
    ●     ekspr. golobi so vse pokidali z iztrebljanjem umazali

pokídati se ekspr. 
  1. 1. iztrebiti se: ptič se je pokidal na njen najlepši klobuk
  2. 2. pog. ne ceniti, ne upoštevati: pokidam se nanje; na ta navodila se pokidajo
    ●     ekspr. on se je prvi pokidal se je zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek