poklánjati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. nav. ekspr. dajati komu kaj
    1. a) v last brez plačila: rad je poklanjal cvetlice; poklanjati komu kaj za spomin, v zahvalo / dov. to vam poklanjam za spomin; pren. mladinske delovne brigade so naši skupnosti poklanjale številne delovne zmage
    2. b) ne da bi zaslužil: poklanjati dobre ocene
  2. 2. knjiž. dajati, namenjati: oblikovanju prostora ni poklanjal posebne pozornosti
    ● 
    knjiž. poklanjati komu zaupanje zaupati mu

poklánjati se klanjati se: poklanjal se je na vse strani; kadar so ga srečali, so se mu spoštljivo poklanjali / poklanjajo se mu kot vrhovnemu poglavarju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek