poklápiti -im dov. (á ȃ) star. potreti, pobiti: njegove besede so jo poklapile
● 
star. pes je poklapil ušesa povesil

poklápljen -a -o: domov je prišel zelo poklapljen; poklapljena ušesa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek