• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

poklepáti -klépljem dov., poklêplji poklepljíte; poklêpal (á ẹ́) 

  1. 1. nekoliko sklepati: preden je odšel kosit, je še poklepal koso / nekoliko poklepati srp // s klepanjem izoblikovati, obdelati pločevino: avtoklepar ti bo to takoj poklepal
  2. 2. ekspr. pojesti: poklepati kos kruha



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek