a) v last brez plačila:poklonil mi je sliko; pokloniti komu kaj za rojstni dan / v osmrtnicah zahvaljujemo se vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetje / vso svojo ljubezen je poklonila otrokom
b) ne da bi zaslužil:profesor mu je dobro oceno poklonil
2. knjiž. dati, nameniti:temu opravilu je poklonil le malo časa ● knjiž. nikdar ji ni poklonila prijazne besede bila je osorna z njo; knjiž. svoje delo je poklonil spominu pokojnega prijatelja posvetil; knjiž. poklonila mu je prijazen nasmeh prijazno se mu je nasmehnila; knjiž. žena mu je poklonila otroka rodila; knjiž. pokloniti komu srce dati
pokloníti se
1. z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa
a) pozdraviti:poklonil se je in odšel; globoko se pokloniti komu / igralci so se prišli dvakrat poklonit
b) izraziti pritrditev, soglasje:na vprašanje, če bi kaj pil, se je poklonil in šel za gostiteljem
2. ekspr. izkazati komu čast, spoštovanje:knezi so se prišli poklonit novemu vladarju / pokloniti se spominu pokojnika