Tipkovnice
pókniti -em dov. (ọ́ ọ̑) narahlo počiti: suha vejica je poknila; brezoseb. v omari je poknilo / pokniti z bičem // nar. počiti sploh: strel pokne / obroč je poknil
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost