1. namerno narediti, da kdo več ne živi:taboriščnike so pokončali v krematoriju; pokončati okužene živali; razdejali so mesto in vse živo pokončali; pokončal ga je z udarci / ekspr.: bolezen ga je pokončala bila je tako huda, da je umrl; tako dela, da se bo pokončala zelo dela
2. narediti, da je kaj zelo poškodovano, da ne obstaja več:ogenj je pokončal hišo; v jezi je pokončal vse, kar mu je prišlo v roke / koze so pokončale rastlinje ●šalj. pa ga pokončajva še en liter popijva
Dostopnost