1. navadno z dajalnikom ki se podreja oblasti, gospostvu koga:pokorni podložniki; biti pokoren staršem; tujcem niso hoteli biti pokorni; biti komu pokoren kot pes zelo, brezpogojno // biti pokoren očetovim ukazom; pokorni so zakonom / star., kot vljudnostna fraza sluga pokoren
2. ki vsebuje, izraža tako podrejanje:s pokornim nasmeškom je izpolnjeval vse ukaze
pokórno prisl.:pokorno nosi težko breme; pokorno mu je služil / star., kot vljudnostna fraza pokorno javljam, da je vse urejeno
Dostopnost