pokòt -ôta (ȍ ó) zastar. istočasno skoteni mladiči; gnezdo: pokot slepih mačic / žival se je okužila ob pokotu ob kotitvi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek