póldne -dnéva [u̯d] s, v prislovni rabi: rod. ed. póldne, or. ed. tudi póldnem (ọ̑ ẹ̑) ed.
1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva:bližalo se je poldne; do poldneva je ležal; proti poldnevu se je začel odpravljati; malo pred poldnevom sta se vrnila / poldne je / odzvoniti, zvoniti poldne / v prislovni rabi prišel je do, proti poldne ●ekspr. v želodcu mi zvoni poldne lačen sem
2. knjiž. zenit:sonce še ni doseglo poldneva; sonce se je vzpenjalo v poldne / poldne življenja
3. zastar. jug:vihar se je bližal od poldneva; proti poldnevu obrnjen gozd; prim. dopoldne, poldan, predpoldne
Dostopnost