póleg in poleg [tudiləg] predl. (ọ̑) z rodilnikom
1. za izražanje položaja v bližini česa ali premikanja v tak položaj:stopata drug poleg drugega; stal je poleg mene; posaditi otroka poleg sebe / cesta teče poleg Krke ob Krki // primitivnejša oblika nekaj časa vzdrži poleg višje
2. za izražanje dodajanja:govoril boš ti, pa še kdo poleg tebe; rastlina potrebuje poleg vlage tudi sončno svetlobo / razpravljali so poleg drugega tudi o šolstvu; zamuja in poleg tega je len; v sobi je poleg (vsega) tega še temno / v vezniški rabi dela v tovarni, poleg tega pa študira še pravo
3. za izražanje primerjave:poleg njega je kakor pritlikavec; postavljati Koseskega poleg Prešerna / star. vse preteklo se nam zdi lepše poleg sedanjega kakor
4. zastar. kljub:poleg vseh slabosti je dober človek