polégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 

  1. 1. drug za drugim nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: borci so polegali in začenjali streljati // drug za drugim nameščati se, spravljati se v tak položaj zaradi spanja, počitka: utrujeni so polegali po golih tleh in takoj zaspali / krave so polegale v senco
  2. 2. s presledki biti v vodoravnem položaju
    1. a) zaradi spanja, počitka: otroci so radi polegali po peči; polegati v senci
    2. b) zaradi bolezni: bolnik je slaboten in še polega; mati že dlje časa polega
  3. 3. prihajati iz normalnega v poševen, vodoraven položaj: visoko žito rado polega // preh. delati, da pride kaj iz normalnega v tak položaj: otroci, ne polegajte trave
  4. 4. knjiž., s prislovnim določilom razprostirati se, razširjati se nizko nad površino: po dolini je začela polegati megla / mrak že polega

polégati se 
  1. 1. postajati manj intenziven, manj izrazit: jeza, vihar se polega
  2. 2. prehajati iz lebdečega stanja na površino česa, na dno: blato se počasi polega na dno / prah za avtomobilom se polega
    ● 
    star. to blago se ji lepo polega ji lepo pristaja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek