poleníti -ím dov., tudi poléni; polénil (ī í) 

  1. 1. narediti koga lenega: lahko življenje ga je polenilo; fant se je zredil in se polenil; duševno se poleniti / poleniti se za pisanje / vroče sonce jih je polenilo / poleniti telo; sčasoma se mišice polenijo
  2. 2. ekspr. narediti, da se kaj počasi premika: polenil je korak; reka se v ravnini poleni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek