• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

polìč in pôlič -íča m (ȉ í; ó í) 

  1. 1. nekdaj prostorninska mera, približno 7,5 decilitra: prinesel mu je polič vina; polič moke / merili so s poličem in ne z litrom
  2. 2. nar. vrču podobna posoda: izprazniti polič; piti iz poliča



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek