• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

políp -a m (ȋ) 

  1. 1. zool. ožigalkar z vrečastim telesom in lovkami, pritrjen na podlago: polipi in meduze; bolezen objema kakor polip vse njegovo življenje
  2. 2. med. okrogel pecljat izrastek na sluznici: operirati polipe v nosu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek