pólkméčki -a -o [u̯kprid. (ọ̑-ẹ̑) 

  1. 1. polit., soc. ki se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in delom v industriji ali kmetijstvu: polkmečko prebivalstvo / dohodki polkmečkega gospodarstva
  2. 2. po določenih lastnostih, značilnostih podoben kmečkemu: polkmečka soba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek