pólkmèt -kméta [u̯k] m, im. mn. pólkmétje stil. pólkméti (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́)
1. polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in delom v industriji ali kmetijstvu:večina zaposlenih v podjetju je delavcev, nekaj je tudi polkmetov
2. kdor je po določenih lastnostih, značilnostih podoben kmetu:ni bil več kmet, pa tudi gospod še ne: bil je polkmet ♦ jur. polkmet nekdaj polgruntar, polzemljak