• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pólkrógla -e [u̯k] ž (ọ̑-ọ̑) 

  1. 1. geom. vsak od dveh delov krogle, razdeljene z ravnino skozi središče: površina, prostornina polkrogle
  2. 2. predmet take ali podobne oblike: v nekakšni polkrogli se je spustil na morsko dno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek