polnoglásje -a [u̯n] s (ȃ) zastar. močni, polni glasovi: organist je odprl vse registre, da se je zaslišalo polnoglasje
♦ lingv. polnoglasje v vzhodnoslovanskih jezikih sprememba praslovanskih glasovnih skupin or, ol, er, el v skupine oro, olo in ere
Dostopnost
Dostopnost