• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

polnokŕven -vna -o [u̯n] prid. (ŕ r̄) 

  1. 1. ekspr. zdrav, rdečeličen: krepko, polnokrvno dete; bledoličen in polnokrven
  2. 2. ekspr. poln življenjskih moči, strasti: dela tega pisatelja so izraz polnokrvne osebnosti
  3. 3. publ. prepričljiv, verjeten, živ: polnokrvni opisi narave / umetniško polnokrven realizem
  4. 4. ekspr. ki ima značilne lastnosti v veliki meri: biti polnokrven glasbenik; polnokrven romantik / redko polnokrven meščan pravi, pristen
    ♦     vet. polnokrvni konj konj angleške ali arabske pasme ali njun križanec

polnokŕvno prisl.: v romanu je pisatelj polnokrvno prikazal čas vojne



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek