• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

polnomóčen -čna -o [u̯n] prid. (ọ̑) zastar. pooblaščen: polnomočni predstavnik organizacije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek