polnoprávnost -i [u̯n] ž (á) stanje, v katerem ima kdo glede na določen pravni dokument, dogovor vse pravice: doseči polnopravnost; polnopravnost in enakopravnost
● pisar. dvomiti o polnopravnosti sklicanega kongresa o upravičenosti, pristojnosti
Dostopnost
Dostopnost