Tipkovnice
pólnost -i [u̯n] ž (ọ́) značilnost, stanje polnega: polnost posode / polnost ustnic / barva in polnost glasu● publ. v polnosti se zavedam slabih strani predloga v celoti, popolnoma
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost