• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pólnost -i [u̯n] ž (ọ́) značilnost, stanje polnega: polnost posode / polnost ustnic / barva in polnost glasu
● publ. v polnosti se zavedam slabih strani predloga v celoti, popolnoma



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek