• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pólobléčen -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ni popolnoma oblečen: iz hiše je pritekel poloblečen moški



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek