pólobróč -a [ou̯(ọ̑-ọ̑) 

  1. 1. predmet, podoben polovici obroča: obroč je bil sestavljen iz dveh med seboj izoliranih polobročev / kača z rumenimi polobroči polkrožnimi lisami
  2. 2. razvrstitev, razporeditev vojaštva v obliki polkroga: sovražnik jih je obdal s polobročem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek