• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pólokrógel -gla -o [ou̯-əu̯] prid. (ọ̑-ọ́) ki ni popolnoma okrogel: tanka, polokrogla ploščica / polokrogla dvorana polkrožna
♦ teh. vijak s polokroglo glavo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek