polomíja -e ž (ȋekspr. 

  1. 1. popoln neuspeh: bati se polomije; predstava je doživela polomijo / zaradi polomije v šoli so bili z njim neprijazni // kar je popolnoma neuspešno: novi most je polomija; družinska polomija
  2. 2. polomljena stvar: pospraviti polomijo; kaj boš s to polomijo
     
    gozd. zaradi snega, viharja polomljeno drevje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek