• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

polóščiti -im dov. (ọ̄) 

  1. 1. prekriti z loščem: pološčiti cvetlični lonček / pološčiti kovinske predmete emajlirati
  2. 2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: pološčiti parket, škornje
  3. 3. knjiž. polakirati: pološčiti omaro; pološčiti si nohte; pren., ekspr. pisatelj je življenje preveč pološčil

polóščen -a -o: pološčeni čevlji / pološčeni prt prt, na katerega je nanesen škrob za lesk in večjo odpornost proti maščobam



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek