1. nav. slabš. kdor načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca:bodi ves to, kar si, ne pa polovičar; očitali so mu, da je polovičar / radikalci, konservativci in polovičarji
2. nav. slabš. kdor dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo:ne dajaj popravljati aparata temu polovičarju; kot mojster, organizator ni polovičar
3. jur., nekdaj polgruntar, polzemljak:doma so bili polovičarji; gruntarji in polovičarji
4. v stari Avstriji kovanec v vrednosti pol krajcarja:na mizo je vrgel tri polovičarje; krajcarji in polovičarji ♦ čeb. panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče
Dostopnost