pólsénčen -čna -o [u̯sprid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na polsenco: polsenčen prostor / polsenčne rastline / polsenčen lunin mrk



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek