pólstávek -vka [u̯s(ọ̑-ȃ) 

  1. 1. lingv. stavek brez osebne glagolske oblike: uporabiti polstavek
  2. 2. muz. najmanjši oblikovni del skladbe, navadno v obsegu dveh taktov: fraza in polstavek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek