• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

póltemà -è in póltèma -e [u̯təm] ž (ọ̑-ȁ ọ̑-ȅ; ọ̑-ə̀) ne popolna tema: ko se je oko privadilo polteme, je v kotu opazil zaboj / stopiti v poltemo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek