• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

polután -a m (ȃ) zastar. 

  1. 1. mešanec, križanec: mati tega polutana je Kitajka, oče pa Amerikanec / polutan konja z oslico
  2. 2. izrodek, izvržek: moralni polutan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek