• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

poméjnik -a m (ẹ̑) 

  1. 1. knjiž., redko obmejni prebivalec: to so bili nemirni popotniki, borci in pomejniki
  2. 2. zastar. postopač, delomrznež: spet en pomejnik, ki bi jedel, delal pa ne



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek